Preoblekla se je v staro branjevko in odhitela k hiški sedmih palčkov. Potrkala je. Sneguljčica je previdno pokukala skozi okno. "Dober dan, gospa, kaj pa prodajate?" je vprašala.
"Same lepe reči," je priliznjeno odgovorila starka in pokazala prelep svilen pas.
"O, kakšen čudovit pas," je rekla Sneguljčica in odprla vrata.
"Le pomeri ga," je rekla starka. "Dovoli, da ti pomagam."
Sneguljčica ni imela nič proti, dovolila je starki, da ji je nadela pas. Toda ta ga je hitro in tako močno zategnila, da ji je v trenutku vzelo sapo. Kot mrtva se je zgrudila na tla.
"Tako, sedaj sem jaz najlepša," je rekla zlobna kraljica in odhitela proč.
Nedolgo zatem so se z dela vrnili palčki. Ko so zagledali Sneguljčico, kako negibno leži na tleh, so se zelo prestrašili. Hitro so opazili preveč zategnjen pas in ga nemudoma prerezali. Sneguljčica je ponovno zadihala in oživela. Vsi so si oddahnili.
Ko jim je povedala, kaj se je zgodilo, so bili prepričani, da starka ni bila nihče drug kakor hudobna kraljica. Sneguljčici so zabičali, naj odslej nikomur več ne odpira vrata.
Zlobna kraljica se je medtem vrnila na dvor. Takoj je odhitela k ogledalu: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
In zrcalce je odgovorilo: "Ti, kraljica naša, zelo lepa si, a Sneguljčica, ki v temnem gozdu s sedmimi palčki živi, je še lepša kakor ti."
Ko je kraljica to slišala, se je začela tresti od besa. "Sneguljčica bo umrla!" je zakričala. Odhitela v skrivno sobo, za katero je vedela samo ona in kamor je šla vselej, ko je imela namen čarati.
Vrnila se je s krasnim, vendar zastrupljenim jabolkom. Sadež je bil videti zelo slasten; ena polovica je bila zlato rumena, druga pa rožnato rdeča. Vsakomur, ki bi ga pogledal, bi se pocedile sline, toda kdor bi ugriznil vanj, bi se takoj mrtev zgrudil.
[Na začetek]
"O, kakšen čudovit pas," je rekla Sneguljčica in odprla vrata.
"Le pomeri ga," je rekla starka. "Dovoli, da ti pomagam."
Sneguljčica ni imela nič proti, dovolila je starki, da ji je nadela pas. Toda ta ga je hitro in tako močno zategnila, da ji je v trenutku vzelo sapo. Kot mrtva se je zgrudila na tla.
"Tako, sedaj sem jaz najlepša," je rekla zlobna kraljica in odhitela proč.
Nedolgo zatem so se z dela vrnili palčki. Ko so zagledali Sneguljčico, kako negibno leži na tleh, so se zelo prestrašili. Hitro so opazili preveč zategnjen pas in ga nemudoma prerezali. Sneguljčica je ponovno zadihala in oživela. Vsi so si oddahnili.
Ko jim je povedala, kaj se je zgodilo, so bili prepričani, da starka ni bila nihče drug kakor hudobna kraljica. Sneguljčici so zabičali, naj odslej nikomur več ne odpira vrata.
Zlobna kraljica se je medtem vrnila na dvor. Takoj je odhitela k ogledalu: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
In zrcalce je odgovorilo: "Ti, kraljica naša, zelo lepa si, a Sneguljčica, ki v temnem gozdu s sedmimi palčki živi, je še lepša kakor ti."
Ko je kraljica to slišala, se je začela tresti od besa. "Sneguljčica bo umrla!" je zakričala. Odhitela v skrivno sobo, za katero je vedela samo ona in kamor je šla vselej, ko je imela namen čarati.
Vrnila se je s krasnim, vendar zastrupljenim jabolkom. Sadež je bil videti zelo slasten; ena polovica je bila zlato rumena, druga pa rožnato rdeča. Vsakomur, ki bi ga pogledal, bi se pocedile sline, toda kdor bi ugriznil vanj, bi se takoj mrtev zgrudil.
|
stran 4 od 7 |
|
