Rdeča kapica

Nekoč je živela ljubka deklica in vsi, ki so jo poznali, so jo imeli radi. Njena babica, ki je imela zanjo še prav poseben prostor v srcu, ji je podarila čudovito rdečo kapico. Tako navdušena je bila deklica nad kapico, da jo je nosila, kamorkoli je šla, zato so jo vsi klicali Rdeča kapica.

Nekega dne jo je mama poklicala k sebi in rekla: "Rdeča kapica, vzemi tole košarico in nesi svoji bolni babici nekaj hrane in pijače. Dobro ji bo delo. Pojdi skozi gozd, ne ustavljaj se in ne išči bližnjic!"



"V redu," je rekla Rdeča kapica, pograbila košarico in odhitela k babici, ki je živela v vasici na drugi strani gozda.

Že je veselo poskakovala po gozdni poti, ko je pred njo nenadoma skočil velik volk. Prav nič se ga ni prestrašila, saj še nikoli ni srečala nobenega volka in ni vedela, s kakšno krvoločno zverjo ima opravka.



"Pozdravljena, Rdeča kapica," je rekel volk. "Kako si kaj?"

"Dobro, hvala," je odvrnila.

"Kam pa kam tako zgodaj?"

"K babici."

"Kaj pa nosiš v košarici?" je nadalje drezal volk.

"Nekaj hrane in pijače za bolno babico. Da se okrepča," mu je pridno odgovarjala Rdeča kapica.

"Kje pa živi tvoja babica?"

"Na drugi strani gozda, kakšnih dvajset minut hoje od tu. Njena hiša stoji pod tremi velikimi hrasti, tik ob vodnjaku. Ni je težko najti."