O petih malih pujsih

Mali pujs, ki je šel na tržnico

Nekoč je živela družina petih malih pujsov in gospa Pujska, njihova mama, jih je imela vse zelo rada. Nekateri mali pujsi so bili zelo pridni in so radi ustregli mami Pujski. Najstarejši pujs je bil tako delaven in koristen, da so ga klicali kar gospod Pujs.

Nekega dne se je gospod Pujs z vozom polnim zelenjave odpravil na tržnico. Toda ni prišel daleč, saj mu jo je zagodel osel, ki se je kar naenkrat ustavil. Nobeno priganjanje, niti palica, ga ni moglo pripraviti do tega, da bi se premaknil. A gospod Pujs se ni jezil, odvezal je osla in, močan kot je bil, kar sam potisnil voz do tržnice. Sprva so ga vsi malce čudno gledali, nekateri so se mu celo smejali, a nič več, ko jim je razložil, kakšne težave je imel na poti.



Gospod Pujs ni izgubljal prav nič časa, takoj se je lotil dela in zelenjava se je prodajala dobro. Na tržnico je čez čas prikopitljal tudi neubogljiv osel, ki je očitno pogrešal svoje mesto pri vozičku.

Dan na tržnici se je končal uspešno in gospod Pujs ter osel sta se odpravila domov. Ko je doma gospod Pujs pripovedoval mami Pujski svojo zgodbo, ga je ta objela in rekla: "Ti si moj najljubši in najdragocenejši sin."








fisting