Deklica z vžigalicami

Bilo je Silvestrovo, zadnji večer v letu, in pritiskal je strašen mraz. V temi in mrazu je po zasneženi ulici tavala uboga bosonoga deklica.

Ko je odšla od doma je sicer imela copate, a kaj ji je to pomagalo? Bili so ji preveliki, saj jih je nekoč nosila njena mati, in ubogi deklici so padli z nog, ko je prečkala cesto. Skoraj bi jo bili poteptali konji, ki so vlekli kočije.



Ene copate ni mogla več najti nikjer, drugo pa je pobral pobalin – tudi bosonog – in zbežal z njo.

In tako je drobna deklica z bosimi nožicami, pordelimi in pomodrelimi od mraza, stopicala po ulici. V starem predpasniku je nosila škatlice vžigalic, eno teh pa držala v ročici. Ves dan je prodajala vžigalice, a prodala tega dne ni ničesar. Vsa prezebla in sestradana je tavala med zasneženimi ulicami.

Debele snežinke so se oprijemale njenih dolgih zlatih kodrov, ki so ji objemali obraz. Ampak ona ni mislila na to. Po ulicah se je razširjal vonj po prazničnih dobrotah - saj je bilo Silvestrovo! – in lačna, kot je bila, je mislila na slastno pečeno gosko.

Bila je utrujena in prezebla, zato se je hotela za trenutek odpočiti. Sedla je v kotiček med dvema hišama in premrzle nožice tesno privila k sebi. Strašno jo je zeblo, a si ni upala domov, saj tega dne ni prodala niti ene škatlice vžigalic, za kar bi jo oče doma gotovo natepel.

Poleg tega je bilo doma prav tako zelo mrzlo, saj so živeli v razpadajoči podstrešni izbi, skozi katero je vselej žvižgal veter, četudi so bile največje luknje in špranje zamašene s slamo in cunjami.






fisting