Previdno je vstopil in glej - na postelji je ležal volk, prav tisti, ki ga je že dolgo lovil. Že ga je hotel pokončati s puško, ko je opazil, kako zaobljen je okrog pasu. Puško je zato raje zamenjal s škarjami ter volku previdno razparal trebuh.
Samo nekaj rezov je bilo potrebnih in ven je skočila pretresena Rdeča kapica: "Joj, kako sem se prestrašila!" je vzkliknila. "Tako temno je v volkovem trebuhu!" Tudi babico so živo in zdravo potegnili ven.
Rdeča kapica je nato poiskala nekaj težkih kamnov, ki jih je lovec položil v volkov trebuh in ga zašil. Ko se je volk prebudil in zagledal lovca s puško, je hotel zbežati, toda kamni so bili pretežki. Vleklo ga je k tlom in zanašalo kot pijanca. Uspelo se mu je nekako prikobacati iz hiše, toda na pragu se je spotaknil ter telebnil naravnost v vodnjak. Ker ni znal plavati, poleg tega pa je imel trebuh poln kamenja, je utonil.
Vsi so bili veseli srečnega konca - lovec je iz vodnjaka potegnil volka in mu odrl kožo, babica se je okrepčala, Rdeča kapica pa je obljubila, da bo odslej ubogala mamo in nikoli več brezskrbno govorila s tujci ter po nepotrebnem zahajala s poti.
[Na začetek]
Samo nekaj rezov je bilo potrebnih in ven je skočila pretresena Rdeča kapica: "Joj, kako sem se prestrašila!" je vzkliknila. "Tako temno je v volkovem trebuhu!" Tudi babico so živo in zdravo potegnili ven.
Vsi so bili veseli srečnega konca - lovec je iz vodnjaka potegnil volka in mu odrl kožo, babica se je okrepčala, Rdeča kapica pa je obljubila, da bo odslej ubogala mamo in nikoli več brezskrbno govorila s tujci ter po nepotrebnem zahajala s poti.
KONEC
|
stran 5 od 5 |  |
