Mojca Pokrajculja je zjutraj odposlala vse goste na delo. Volk je poskrbel za dobro večerjo. Prinesel je več panjev čebel, jih zaklal in vse lepo otrebil, med pa očistil in spravil v lonec. Skuhali so si večerjo in legli počivat.
Ponoči je lisica zastokala: "Joj, mene pa trebuh boli!"
Mojca Pokrajculja ji je rekla: "Pojdi v kuhinjo in si skuhaj kamilic!"
Lisica je vstala in odšla v kuhinjo. Komaj so vsi zadremali, je lisica že zopet stokala in tako dolgo javkala, da ji je Mojca Pokrajculja zopet rekla, naj si gre skuhat kamilic. Lisica je tako šla trikrat v kuhinjo kuhat si čaja. Pa je ni prav nič ščipalo po trebuhu in tudi kamilic si ni kuhala. Vedela je namreč, kam je Mojca Pokrajculja spravila med in ga je polizala do kraja. Nato je sladko zaspala.
Zjutraj je Mojca Pokrajculja odredila vsem delo, lisici pa je rekla: "Šiviljčka, ker si bila sinoči bolna in nisi mogla spati, pa sedaj malo dlje poleži, da se spočiješ!"
V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir.
"Ti si strd polizal!"
"Jaz ne, pač pa ti!" in tako naprej so se obtoževali.
Naposled je Mojca Pokrajculja določila: "Tat je bil domačin, nihče drug ni vedel za strd in tudi nihče ni mogel v piskerček, ker so bila vrata zapahnjena."
Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk: "Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sončimo! Kdor je pojedel med, temu prileze nazaj in kapal mu bo iz ust."
Vsi so legli pred piskerčkom na travo in takoj zaspali. Lisica je imela slabo vest, zato je bedela.
Res, strd ji je prilezla iz želodca in kapala na tla. Hitro se je obrisala in namazala s strdjo poleg sebe spečega zajčka okoli ust. Nato je tudi ona brez skrbi zaspala.
Zbudil jo je hrušč. Zaspanci so se bili namreč medtem zbudili ter opazili, da se zajčku cedi med okoli gobca. Začeli so ga neusmiljeno poditi.
Zajček je bežal in si polomil prednje noge, šele potem se mu je posrečilo pobegniti. Vsi so tekli za njim in Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrčkom.
Zajčku pa niso več zrasle prednje noge in zato ima še danes prednji par nog krajši od zadnjega.
[Na začetek]
Ponoči je lisica zastokala: "Joj, mene pa trebuh boli!"
Mojca Pokrajculja ji je rekla: "Pojdi v kuhinjo in si skuhaj kamilic!"
Lisica je vstala in odšla v kuhinjo. Komaj so vsi zadremali, je lisica že zopet stokala in tako dolgo javkala, da ji je Mojca Pokrajculja zopet rekla, naj si gre skuhat kamilic. Lisica je tako šla trikrat v kuhinjo kuhat si čaja. Pa je ni prav nič ščipalo po trebuhu in tudi kamilic si ni kuhala. Vedela je namreč, kam je Mojca Pokrajculja spravila med in ga je polizala do kraja. Nato je sladko zaspala.
V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir.
"Ti si strd polizal!"
"Jaz ne, pač pa ti!" in tako naprej so se obtoževali.
Naposled je Mojca Pokrajculja določila: "Tat je bil domačin, nihče drug ni vedel za strd in tudi nihče ni mogel v piskerček, ker so bila vrata zapahnjena."
Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk: "Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sončimo! Kdor je pojedel med, temu prileze nazaj in kapal mu bo iz ust."
Vsi so legli pred piskerčkom na travo in takoj zaspali. Lisica je imela slabo vest, zato je bedela.
Zbudil jo je hrušč. Zaspanci so se bili namreč medtem zbudili ter opazili, da se zajčku cedi med okoli gobca. Začeli so ga neusmiljeno poditi.
Zajček je bežal in si polomil prednje noge, šele potem se mu je posrečilo pobegniti. Vsi so tekli za njim in Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrčkom.
KONEC
|
stran 2 od 2 |  |
