Nato je nadaljevala s svojimi vsakodnevnimi opravki, kar je pomenilo brskanje za črvi in hranjenje piščančkov.
Poletje je minilo, kot bi švignil. In medtem ko so pujs, mačka in podgana lenarili ter se redili, je pšenica zrasla tako visoko, da je bila nared za žetev.
Tako je nekega dne mala rdeča koklja opazila, da je klasje zrelo. Takoj je zaklicala: "Kdo bo požel pšenico?"
Pujs je rekel:"Jaz ne."
Mačka je rekla:"Jaz ne."
In podgana je rekla:"Jaz tudi ne."
"No," je rekla mala rdeča koklja: "Potem bom pa jaz." In je.
Vzela je srp in švuš-šviš-švaš - pšenica je bila požeta. Zdaj jo je bilo treba še zmlatiti.
Vendar ni šlo tako zlahka, kajti prikorakala je četica bučnih piščančkov, ki so z glasnim čivkanjem izjavljali, da se počutijo zapostavljene.
Uboga mala rdeča koklja je bila vsa zbegana. Čutila se je dolžno poskrbeti za svoje otročičke, a tudi za pšenico ji ni bilo vseeno. Kaj naj naredi?
Ni ji preostalo drugega, kot da zakliče: "Kdo bo zmlatil pšenico?" in upa na najboljše.
Ampak pujs je zakrulil: "Jaz ne."
Mačka je zamijavkala: "Jaz ne."
In podgana je zacvilila: "Jaz tudi ne."
"No," je malce razočarana rekla mala rdeča koklja: "Potem bom pa jaz." In je.
[Na začetek]
Poletje je minilo, kot bi švignil. In medtem ko so pujs, mačka in podgana lenarili ter se redili, je pšenica zrasla tako visoko, da je bila nared za žetev.
Pujs je rekel:"Jaz ne."
Mačka je rekla:"Jaz ne."
In podgana je rekla:"Jaz tudi ne."
"No," je rekla mala rdeča koklja: "Potem bom pa jaz." In je.
Vendar ni šlo tako zlahka, kajti prikorakala je četica bučnih piščančkov, ki so z glasnim čivkanjem izjavljali, da se počutijo zapostavljene.
Ni ji preostalo drugega, kot da zakliče: "Kdo bo zmlatil pšenico?" in upa na najboljše.
Mačka je zamijavkala: "Jaz ne."
In podgana je zacvilila: "Jaz tudi ne."
"No," je malce razočarana rekla mala rdeča koklja: "Potem bom pa jaz." In je.
|
stran 2 od 5 |
|
