Medved je spoznal, da ga je kmet ogoljufal, zato se je šel kujat v svoj brlog.
Naslednjo pomlad ga je kmet ponovno obiskal: "Poslušaj, medved, kaj ko bi midva zopet skupaj obdelala polja?"
Medved se je malce obotavljal, nato pa rekel: "Naj bo. Ampak tokrat ti dobiš vse, kar bo zraslo nad zemljo, jaz pa vse, kar bo ostalo v njej."
"Zmenjeno," je rekel kmet.
In tako sta posejala pšenico, ki je bogato obrodila. Ko sta jo požela, je prišel čas, da si razdelita sadove svojega dela.
Kmet je vzel zrna, medved pa je dobil slamo in korenine, skratka, zopet nič.
"To je pa višek!" se je jezil medved. "S tabo prav gotovo ne bom nikoli več delal, si zvit bolj kot lisica! Zbogom!"
Tako je rekel in odhlačal v gozd. Nikoli več ga niso videli obdelovati polja.
[Na začetek]
Medved se je malce obotavljal, nato pa rekel: "Naj bo. Ampak tokrat ti dobiš vse, kar bo zraslo nad zemljo, jaz pa vse, kar bo ostalo v njej."
"Zmenjeno," je rekel kmet.
In tako sta posejala pšenico, ki je bogato obrodila. Ko sta jo požela, je prišel čas, da si razdelita sadove svojega dela.
"To je pa višek!" se je jezil medved. "S tabo prav gotovo ne bom nikoli več delal, si zvit bolj kot lisica! Zbogom!"
Tako je rekel in odhlačal v gozd. Nikoli več ga niso videli obdelovati polja.
KONEC
|
stran 2 od 2 |  |
