NekoÄ je živela družina petih malih pujsov in gospa Pujska, njihova mama, jih je imela vse zelo rada. Nekateri mali pujsi so bili zelo pridni in so radi ustregli mami Pujski. NajstarejÅ¡i pujs je bil tako delaven in koristen, da so ga klicali kar gospod Pujs.
Nekega dne se je gospod Pujs z vozom polnim zelenjave odpravil na tržnico. Toda ni priÅ¡el daleÄ, saj mu jo je zagodel osel, ki se je kar naenkrat ustavil. Nobeno priganjanje, niti palica, ga ni moglo pripraviti do tega, da bi se premaknil. A gospod Pujs se ni jezil, odvezal je osla in, moÄan kot je bil, kar sam potisnil voz do tržnice. Sprva so ga vsi malce Äudno gledali, nekateri so se mu celo smejali, a niÄ veÄ, ko jim je razložil, kakÅ¡ne težave je imel na poti.
Dan na tržnici se je konÄal uspeÅ¡no in gospod Pujs ter osel sta se odpravila domov. Ko je doma gospod Pujs pripovedoval mami Pujski svojo zgodbo, ga je ta objela in rekla: "Ti si moj najljubÅ¡i in najdragocenejÅ¡i sin."
Ta mali pujs si je zelo želel iti z bratom na tržnico, toda ker je bil poreden in mu ni bilo za zaupati, ga mama Pujska ni pustila. Moral je ostati doma. ÄŒez nekaj Äasa je morala mama Pujska skoÄiti do mlinarja po nekaj moke, zato mu je naroÄila, naj bo priden in naj pazi hiÅ¡o.
Toda takoj, ko je ostal sam, je zaÄel poÄeti vragolije. Najprej je nadlegoval ubogo maÄko, potem polomil bratove igraÄke, pojedel marmelado, razbil vazo, za konec pa Å¡e potrgal vse lepe rožice na okenski polici.
Ko se je gospa Pujska vrnila, je bila zelo utrujena, zato sprva sploh ni opazila vse Å¡kode in nereda, ki ga je povzroÄil mali pujs. Utrujena se je zleknila v naslonjaÄ in zaspala. In kaj je storil poreden pujs? Vzel je veliko ruto in privezal mamo Pujsko na naslonjaÄ.
Mali pujs, ki je dobil slastno kosilo
Ta mali pujs je bil zelo priden in pazljiv. Mami Pujski ni nikoli povzroÄal težav in rad je ubogal. Tudi uÄil se je rad in zmeraj je prvi napravil domaÄo nalogo.
Tega dne ni bilo niÄ drugaÄe in ko je mama Pujska preverila, kako napreduje, je že vse konÄal. Ker je bil tako priden, ga je pobožala in rekla: "Moj priden mali pujsek." Potem je pomagal mami skuhati Äaj, nato pa se je z njenim dovoljenjem odÅ¡el igrati na dvoriÅ¡Äe.
Ker je bil zmeraj tako priden, mu je mama Pujska rada ustregla. Tokrat z njegovo najljubÅ¡o jedjo - govejo peÄenko. Njam!
To je bil zelo svojeglav in trmast mali pujs. Mama Pujska ga je poslala pisat domaÄo nalogo, toda takoj, ko je odÅ¡la na vrt, je strgal knjigo in zvezek ter stekel na ulico. Tam se je igral z drugimi brezdelnimi malimi pujsi.
ÄŒez Äas se je z enim od pujsov stepel in jih dobil par po rilcu. Ker se potem ni vrnil domov, dokler ni bilo že zelo temno in mrzlo, se je moÄno prehladil. VeÄ dni je nato moral preživeti v postelji in jemati zelo ogabna zdravila.
Mali pujs, ki se je celo pot cmeril
Ta mali pujs se je odpravil ribarit. Å el je do ribnika kmeta Godrnjavsa, ki pa nikomur ni dovolil, da bi tam lovil ribe. A nespameten mali pujs se ni oziral na to, Äeprav je ob ribniku visel velik napis: Ribarjenje strogo prepovedano!
Kmalu je ujel zelo veliko ribo, toda ko jo je hotel odnesti domov, ga je videl kmet Godrnjavs. Mali pujs je spustil ribo in hotel zbežati, a prepozno. Godrnjavs ga je ujel in mu naložil par krepkih po riti. Tako je odšel praznih rok domov in se celo pot cmeril.
KONEC