NekoÄ je živela majhna deklica, ki ji je bilo ime Mala ÄŒrna Mingo.
Ker ni imela starÅ¡ev, je morala živeli z grozno staro žensko, ki so jo klicali ÄŒrna Nugi in ki jo je vsak dan kregala, vÄasih tudi tepla s palico, Äeprav sploh ni bila poredna.
Nekega dne jo je ÄŒrna Nugi poklicala k sebi in rekla: "Vzemi to posodo, pojdi k reki in jo napolni z vodo. Pa pohiti!"
In tako je Mala ÄŒrna Mingo vzela posodo in stekla k reki. Že je zaÄela polniti vodo, ko naenkrat Tr-r-rrresk!!! Bum!!! - posoda se razpoÄi, iz njenega dna pa pokuka nos straÅ¡nega krokodila, ki reÄe: "Ha ha, Mala Mingo, pojedel te bom!"
Mali ÄŒrni Mingo je zastal dih. Hipoma se je obrnila in stekla proÄ, veliki krokodil pa se je pognal za njo. A ker mu je zlomljena posoda, zataknjena okoli vratu, ovirala prednji nogi, je ni mogel dohiteti.
Mala ÄŒrna Mingo je v solzah pritekla k ÄŒrni Nugi ter ji pojasnila, kako je krokodil raztreÅ¡Äil posodo in jo hotel pojesti. A ÄŒrna Nugi je ni potolažila, nasprotno, razjezila se je: "Ti poreden dekliÄ, ti," je rekla, "sama si razbila posodo in najraje bi te pretepla."
ÄŒe ÄŒrna Nugi ne bi vode nujno potrebovala, bi jih Mala ÄŒrna Mingo gotovo dobila s palico.
Toda mudilo se je, zato je ÄŒrna Nugi hitro prinesla drugo, dosti veÄjo posodo, ki so jo uporabljali za prekuhavanje perila, in rekla: "Vzemi to in pazi, da je ne razbijeÅ¡, ali pa jih boÅ¡ poÅ¡teno dobila."
"Ampak ta posoda je prevelika zame," je rekla Mala ÄŒrna Mingo.
"BoÅ¡ pa dvakrat Å¡la in vsakiÄ prinesla do polovice napolnjeno," je odvrnila ÄŒrna Nugi.
In tako je Mala ÄŒrna Mingo vzela veliko posodo ter se ponovno odpravila k reki.
Da bi se prepriÄala, ali se kje v bližini ne skriva veliki krokodil, je najprej stopila do strme previsne brežine, od koder se je razgledala naokoli. Krokodila ni nikjer opazila, a je bil zelo blizu, saj se je skrival ravno pod previsom, na katerem je stala. ÄŒeprav je bil tako velik, da mu je rep malce Å¡trlel iz skrivaliÅ¡Äa, ga ni videla.
Kljub temu bi jo najraje ucvrla domov, toda preveÄ se je bala ÄŒrne Nugi, ki bi jo zagotovo pretepla. Zato se je splazila do reke in priÄela polniti veliko posodo. Medtem pa se je krokodil nesliÅ¡no priplazil za njen hrbet in jo zgrabil: "Aha, Mala ÄŒrna Mingo, zdaj te pa imam."
"Oh, prosim veliki krokodil, ne me pojesti!" je moledovala Mala ÄŒrna Mingo.
"Kaj mi daš, da te ne pojem?" je vprašal krokodil. Toda Mala Črna Mingo je bila tako revna, da mu ni imela kaj dati. Krokodil jo je zato prijel s svojimi velikimi krutimi usti in odplaval z njo do otoka sredi reke. Tam jo je odložil poleg velikega kupa krokodiljih jajc.
"To so moja jajca," je rekel, "in jutri bo iz vsakega zlezel mali krokodilÄek. Potem te bomo skupaj pojedli."
Nato je odplaval stran, Mala ÄŒrna Mingo pa je ostala sama poleg velikega kupa krokodiljih jajc. Obupana je sedla na velik kamen ter priÄela bridko jokati, saj ni znala plavati in ni vedela kako pobegniti.
Nenadoma pa je zasliÅ¡ala Äuden cvileÄ glas: "Oh, Mala ÄŒrna Mingo, pomagaj mi, ali pa bom utonil!" Vstala je, da bi videla, kdo kliÄe na pomoÄ, toda vse, kar je videla, je bil kup vejevja, ki ga je nosil reÄni tok. Opazila je, da med vejami nekaj miglja in se zvija. "Le kaj bi to bilo?" se je vpraÅ¡ala, ko se nenadoma pokaže mungova glava.
Hitro je zabredla v reko, kolikor daleÄ je mogla, ujela vejevje in ga potegnila k sebi. Ubogi mali mungo ji je zlezel po roki na ramo in odnesla ga je na obrežje. Ko sta priÅ¡la na suho, se je mungo otresel, Mala ÄŒrna Mingo pa si je ožela majÄko, tako da sta bila oba kmalu zopet suha.
Mungo je bil utrujen in laÄen, zato je takoj zaÄel brskati za hrano. Hitro je naÅ¡el velik kup krokodiljih jajc. "Oh-oho," je rekel, "kaj pa imamo tukaj?"
"To so krokodilja jajca," je odvrnila Mala ÄŒrna Mingo.
"Ni me strah krokodila," je rekel mungo, se usedel poleg jajc in se priÄel mastiti.
Vse jajÄne lupine je pometal v vodo, tako da stari krokodil ne bi opazil, da si je nekdo privoÅ¡Äil njegova jajca.
Ampak bil je nepazljiv in eno lupino je pustil na obrežju, poleg tega pa je bil tako laÄen in je pojedel toliko jajc, da se je kup vidno zmanjÅ¡al. Ko se je stari krokodil vrnil, je takoj opazil, da je nekaj narobe.
Razhuden je stekel do Male Črne Mingo: "Kako si upaš jesti moja jajca?"
"Nisem jaz, nisem jaz," se je branila Mala ÄŒrna Mingo.
"Kdo pa potem?" je vprašal in brž stekel nazaj k jajcem. In glej, tam je našel munga, ki še zmeraj ni bil sit.
Ker je bil mungo prehiter, da bi ga lahko ujel, si je rekel: "Najbolje da stražim, dokler se ne izležejo mali krokodilÄki, ali pa bo mungo snedel vse." Ovit okoli jajc je kmalu zaspal.
A medtem, ko je spal, se je mungo tiho priplazil in mu brez težav Å¡e naprej izmikal jajca, dokler si ni zares dodobra napolnil želodÄka.
Ko se je krokodil prebudil in ugotovil, da mu je ostalo le Å¡e Å¡est jajc, je pobesnel. Tako glasno je zarjovel, da so tudi mali krokodilÄki znotraj lupin zaÅ¡kripali s svojimi malimi zobmi in poskuÅ¡ali zarjoveti.
Potem se je zbral in rekel: "Že vem, kaj bom naredil. Å el bom po veliko posodo od Male ÄŒrne Mingo in z njo pokril svoja jajca. Mungo jih tako ne bo mogel doseÄi."
Odplaval je na drugo stran reke, prinesel veliko posodo in z njo pokril jajca.
"Poskusi zdaj, zlobni mali mungo," je rekel in precej ponosen ter zadovoljen sam s sabo odšel.
Ko je mungo naÅ¡el jajca pokrita z veliko posodo, se je razžalostil. A ni obupal. Stekel je do Male ÄŒrne Mingo in jo prosil za pomoÄ. Mala ÄŒrna Mingo je zlahka dvignila posodo, mungo pa je pospravil Äisto vsa jajca.
"Tako," je rekel, "zdaj pa ne bo nobenih malih krokodilÄkov, da bi te pojedli."
"To je res," je rekla Mala ÄŒrna Mingo, "a bojim se, da me bo veliki krokodil kar sam pojedel."
"Ne bo," je rekel mungo, "ker bova vzela veliko posodo in skupaj odplula na varno, Å¡e preden se vrne."
Takoj je zlezel v veliko posodo, Mala ÄŒrna Mingo pa jo je porinila v vodo. Potem je tudi sama splezala vanjo. Veslala je kar s svojima rokama, a kljub temu ni trajalo dolgo, da sta prispela na kopno.
Mala Črna Mingo je hitro do polovice z vodo napolnila posodo, si jo dala na glavo in skupaj sta odšla proti domu.
Ko se je krokodil vrnil in naÅ¡el le prazne lupine, se je straÅ¡no razjezil. Rjovel je in besnel, kriÄal in tulil tako moÄno, da se je tresel cel reÄni otok. Kot dež debele solze so mu tekle po licu in moÄile pesek.
Hotel je ujeti Malo ÄŒrno Mingo in munga, zato je plaval Äez reko, kolikor hitro je mogel. Ko je bil na pol poti, ju je opazil na obrežju. Ko je tudi sam priÅ¡el na kopno, ju je videl vrh hriba. Pognal se je za njima, toda tudi onadva sta tekla. Tik preden bi ju ujel, sta pritekla v hiÅ¡o in mu pred nosom zaloputnila vrata. Potem sta pozaprla vsa okna, tako da ni mogel noter.
"Dobro," je rekel krokodil, "prej ali slej bosta morala ven. In potem vaju bom pojedel!" Nato se je skril za hiÅ¡o in Äakal.
Ni Äakal dolgo, ko je zagledal ÄŒrno Nugi, ki se je vraÄala domov s tržnice. Na glavi je imela kanister petroleja, v roki pa Å¡katlico vžigalic.
Veliki krokodil je takoj planil nadnjo in jo celo pogoltnil - s kanistrom in vžigalicami vred!!!
ÄŒrna Nugi se je naenkrat znaÅ¡la v krokodilovem trebuhu, kjer je bilo Ärno kot v rogu. Ker je hotela videti, kje je, je potipala za Å¡katlico vžigalic in eno prižgala. Toda krokodilovi zobje so preluknjali kanister petroleja in - BUM!!!
Velika eksplozija je starega krokodila in ÄŒrno Nugi raztreÅ¡Äila na majhne koÅ¡Äke.
Glasen pok je prestraÅ¡il tudi Malo ÄŒrno Mingo in munga. Stekla sta iz hiÅ¡e, kjer so vsenaokrog ležali majhni koÅ¡Äki ÄŒrne Nugi in starega krokodila.
In tako je Mali ÄŒrni Mingo in mungu ostala lepa majhna hiÅ¡ka, ki sta jo imela Äisto zase.
Mala ÄŒrna Mingo je za spomin vzela krokodilovo glavo in jo uporabila kot sedež. Mungo je za isti namen vzel robec od ÄŒrne Nugi, a ker je bil tako majcen, ga je položil kar na krokodilov nos. In tako sta potem vsak veÄer sedela na krokodilovi glavi ter srkala Äaj.
KONEC