Hitro je našel hišo pod tremi velikimi hrasti in potrkal.
"Kdo je?" je vprašala babica.
"Jaz sem, Rdeča kapica," je s spremenjenim glasom odvrnil volk. "Prinesla sem ti nekaj hrane in pijače, da se okrepčaš."
"O, moj ljubi otrok, kar vstopi, odprto je," je rekla babica. "Prešibka sem, da bi vstala."
Volk je vstopil, brez besed planil na ubogo babico in jo požrl. Potem si je oblekel njena oblačila, zagrnil zavese, legel v posteljo in čakal.
Rdeča kapica je ves ta čas nabirala cvetje. Ko ga je nabrala toliko, da ga ni imela več kam dati, se je spomnila na babico in naposled odhitela do njene hiše. Malce jo je zaskrbelo, ko je potrkala in našla odprta vrata.
[Na začetek]
"Jaz sem, Rdeča kapica," je s spremenjenim glasom odvrnil volk. "Prinesla sem ti nekaj hrane in pijače, da se okrepčaš."
"O, moj ljubi otrok, kar vstopi, odprto je," je rekla babica. "Prešibka sem, da bi vstala."
Volk je vstopil, brez besed planil na ubogo babico in jo požrl. Potem si je oblekel njena oblačila, zagrnil zavese, legel v posteljo in čakal.
Rdeča kapica je ves ta čas nabirala cvetje. Ko ga je nabrala toliko, da ga ni imela več kam dati, se je spomnila na babico in naposled odhitela do njene hiše. Malce jo je zaskrbelo, ko je potrkala in našla odprta vrata.
|
stran 3 od 5 |
|
