Preden jo je kočija odpeljala, jo je še opozorila, da mora ples zapustiti pred polnočjo. Takrat bo namreč čarovnija izgubila svojo moč in njena kočija se bo ponovno spremenila v bučo, konji v miši, kočijaž v podgano in čudovita obleka v razdrapane cunje.
Obljubila je, da bo odšla s plesa, še preden ura odbije dvanajst. Potem se je zahvalila in že je kočijaž pognal konje proti dvoru.
Že sam Pepelkin prihod je vzbudil veliko zanimanja. Vsi so se spraševali, kdo je čudovita princesa, ki je nihče ne pozna. Sam kraljevič jo je prišel pospremit v plesno dvorano in ko sta vstopila, je vse utihnilo. Plesalci so se ustavili, violine so prenehale igrati, vsi so strmeli v lepoto neznane gostje.
Tudi sam kralj ni mogel umakniti pogleda z nje. "Že dolgo nisem videl tako očarljive lepotice," je zašepetal kraljici.
Vse dame so skrbno pregledovale Pepelkino obleko, da bi se lahko naslednji dan tudi one pojavile v podobno čudoviti opravi. Seveda, če bodo uspele najti ustrezen material in dovolj sposobne krojače.
Kraljevič je Pepelko posedel na častno mesto blizu kraljeve družine in jo takoj prosil za ples. Vse oči so bile uzrte v lep mlad par, ki se je z občudujočo milino vrtel po plesišču.
Nato so postregli z veličastno večerjo, ki je teknila vsem razen princu. Ta je bil preveč prevzet nad Pepelko, da bi lahko razmišljal o hrani.
Pepelka se je po večerji nekaj časa družila tudi s svojima sestrama, ki pa je brez sajastih oblačil sploh nista prepoznali.
Večer je minil hitro, kakor se rado zgodi, če se imaš lepo. Ko je bilo pol ure do dvanajst, se je Pepelka prijazno poslovila od družbe in se odpravila domov.
Doma jo je pričakala dobra vila, kateri je hitela navdušeno opisovati čudovit večer. Nato je rekla, da si želi na ples tudi naslednji dan, saj jo je povabil sam kraljev sin.
[Na začetek]
Obljubila je, da bo odšla s plesa, še preden ura odbije dvanajst. Potem se je zahvalila in že je kočijaž pognal konje proti dvoru.
Že sam Pepelkin prihod je vzbudil veliko zanimanja. Vsi so se spraševali, kdo je čudovita princesa, ki je nihče ne pozna. Sam kraljevič jo je prišel pospremit v plesno dvorano in ko sta vstopila, je vse utihnilo. Plesalci so se ustavili, violine so prenehale igrati, vsi so strmeli v lepoto neznane gostje.
Vse dame so skrbno pregledovale Pepelkino obleko, da bi se lahko naslednji dan tudi one pojavile v podobno čudoviti opravi. Seveda, če bodo uspele najti ustrezen material in dovolj sposobne krojače.
Kraljevič je Pepelko posedel na častno mesto blizu kraljeve družine in jo takoj prosil za ples. Vse oči so bile uzrte v lep mlad par, ki se je z občudujočo milino vrtel po plesišču.
Nato so postregli z veličastno večerjo, ki je teknila vsem razen princu. Ta je bil preveč prevzet nad Pepelko, da bi lahko razmišljal o hrani.
Pepelka se je po večerji nekaj časa družila tudi s svojima sestrama, ki pa je brez sajastih oblačil sploh nista prepoznali.
Večer je minil hitro, kakor se rado zgodi, če se imaš lepo. Ko je bilo pol ure do dvanajst, se je Pepelka prijazno poslovila od družbe in se odpravila domov.
Doma jo je pričakala dobra vila, kateri je hitela navdušeno opisovati čudovit večer. Nato je rekla, da si želi na ples tudi naslednji dan, saj jo je povabil sam kraljev sin.
|
stran 3 od 5 |
|
