"Ljubka gospa Kavka," je rekel glas, ki se mu je zdel poznan. "Jaz sem svetovni popotnik, govorim pet jezikov, imam palačo z zlatimi rešetkami primerno za kralja, imam praktično neomejene zaloge kruha, mleka in orehov: vse to sem pripravljen deliti z vami. Jutri odletiva na krajši izlet do velikega hrasta poleg koruzne njive."
"Kaj takega!" je pomislil Fido, "saj to je g. Papagaj." In res je bil - g. Papagaj, ki je izpovedoval svojo ljubezen stari gospe Kavki, vdovi g. Jožeta Kavke, ki si je v svojem dolgem življenju nakradel in shranil, kot se kavkam pritiče, zajetno premoženje. Vse to je zapustil v korist gospe Kavki.
Zdelo se je, da stari vdovi naklonjenost g. Papagaja zelo ugaja. Prav gotovo je mislila, da so vse njegove besede resnične. Spogledljivo se mu je nasmihala in žal ji je bilo, da si tistega dne ni nadela bolj čistega in bolj modnega klobuka; takšnega, ki bi jo napravil še mlajšo in privlačnejšo, kot je mislila, da je.
Fido je ob vsem tem kar poskočil od veselja. Urno jo je ucvrl domov.
[Na začetek]
Zdelo se je, da stari vdovi naklonjenost g. Papagaja zelo ugaja. Prav gotovo je mislila, da so vse njegove besede resnične. Spogledljivo se mu je nasmihala in žal ji je bilo, da si tistega dne ni nadela bolj čistega in bolj modnega klobuka; takšnega, ki bi jo napravil še mlajšo in privlačnejšo, kot je mislila, da je.
Fido je ob vsem tem kar poskočil od veselja. Urno jo je ucvrl domov.
|
stran 4 od 7 |
|
