Mali Črni Sambo

.epub	.mobi	.lit

Nekoč je živel majhen deček, ki mu je bilo ime Mali Črni Sambo.

Njegovo mamo so klicali Črna Mumbo.

In njegovega očeta Črni Jumbo.

Črna Mumbo mu je napravila čudovit mali rdeči plašč in čudovite male modre hlače.

Črni Jumbo je obiskal bazar in mu kupil prekrasen zelen dežnik ter čudovite male vijoličaste čevlje s škrlatnimi podplati in škrlatno podlogo.

In tako je Mali Črni Sambo postal imeniten Mali Črni Sambo.

Odel se je v vsa svoja sijajna oblačila ter se odpravil na sprehod v džunglo.

Kmalu je srečal tigra. In tiger je rekel: "Mali Črni Sambo, pojedel te bom!"

Mali Črni Sambo je odvrnil: "Prosim, g. Tiger, ne me pojesti in v zameno vam dam svoj čudovit mali rdeči plašč."

Tiger je rekel: "Dobro, tokrat te ne bom pojedel, vendar mi moraš dati svoj čudovit mali rdeči plašč." Ko je tiger dobil čudovit mali rdeči plašč od ubogega Malega Črnega Samba, je odšel in rekel: "Zdaj sem najimenitnejši tiger v džungli."

Mali Črni Sambo je šel naprej in kmalu srečal še enega tigra. Tiger je rekel: "Mali Črni Sambo, pojedel te bom!"

Mali Črni Sambo je odvrnil: "Prosim, g. Tiger, ne me pojesti in v zameno vam dam svoje čudovite male modre hlače."

Tiger je rekel: "Dobro, tokrat te ne bom pojedel, vendar mi moraš dati svoje čudovite male modre hlače." Ko je tiger dobil čudovite male modre hlače od ubogega Malega Črnega Samba, je odšel in rekel: "Zdaj sem najimenitnejši tiger v džungli."

Mali Črni Sambo je šel naprej in kmalu srečal še enega tigra. Tiger je rekel: "Mali Črni Sambo, pojedel te bom!"

In Mali Črni Sambo je odvrnil: "Prosim, g. Tiger, ne me pojesti in v zameno vam dam svoje čudovite male vijoličaste čevlje s škrlatnimi podplati in škrlatno podlogo.

Toda tiger je rekel: "Kaj mi bodo tvoji čevlji? Imam štiri noge, ti pa samo dve. Premalo čevljev imaš zame."

Mali Črni Sambo je odvrnil: "Lahko se nataknejo tudi na ušesa."

"Pa res," je rekel tiger. "To je pa zelo dobra ideja. Daj mi jih in tokrat te ne bom pojedel." Ko je tiger dobil čudovite male vijoličaste čevlje s škrlatnimi podplati in škrlatno podlogo od ubogega Malega Črnega Samba, je odšel in rekel: "Zdaj sem najimenitnejši tiger v džungli."

Mali Črni Sambo je šel naprej in kmalu srečal še enega tigra. Tiger je rekel: "Mali Črni Sambo, pojedel te bom!"

Mali Črni Sambo je odvrnil: "Prosim, g. Tiger, ne me pojesti in v zameno vam dam svoj prekrasen zelen dežnik."

Toda tiger je rekel: "Kako naj držim dežnik, če pa potrebujem vse štiri šape za hojo?"

"Rep ga lahko drži," je odvrnil Mali Črni Sambo, "samo zavozlati ga je treba."

"Pa res," je rekel tiger. "Daj mi ga in tokrat te ne bom pojedel." Ko je tiger dobil prekrasen zelen dežnik od ubogega Malega Črnega Samba, je odšel in rekel: "Zdaj sem najimenitnejši tiger v džungli."

Mali Črni Sambo je potem od vsega hudega zajokal in se odpravil domov, saj so mu kruti tigri vzeli vsa njegova sijajna oblačila.

Nenadoma pa je zaslišal strašljiv trušč, ki je zvenel kot "Gr-r-r-r-rrrrrrr!!!" in postajal vse glasnejši in glasnejši.

"O joj!" je rekel Mali Črni Sambo. "To so tigri, ki so me prišli nazaj pojest! Le kaj naj naredim?"

Hitro je stekel do bližnje palme ter začel kukati izza debla, da bi videl, kaj se dogaja.

Res so bili tigri. Pretepali so se in prerekali, kdo izmed njih je najimenitnejši v džungli.

Nazadnje so se tako ujezili, da so slekli vsa svoja sijajna oblačila in se začeli trgati z ostrimi kremplji ter gristi z velikimi belimi zobmi.

Drug drugega so zgrabili za rep in se renče privalili prav do drevesa, za katerim se je skrival Mali Črni Sambo. Mali Črni Sambo je uspel pravočasno odskočiti in se skriti za dežnik.

Tigri so se še naprej prerivali in prepirali, ko so se naenkrat znašli v krogu okoli drevesa.

Mali Črni Sambo se je medtem že odtihotapil proč. In ko so bili tigri že čisto majceni in daleč stran, je poskočil in zaklical: "Hej, tigri! Zakaj ste odvrgli moja sijajna oblačila? Mar jih nočete več?"

Tigri so odvrnili le z "Gr-r-r-rrrrr!!!".

Potem je Mali Črni Sambo rekel: "Če jih želite, povejte, drugače jih vzamem nazaj." Toda Tigri so še vedno držali drug drugega za rep in so lahko rekli le "Gr-r-r-rrrrr!!!".

To jih je zelo, zelo ujezilo, vendar so še zmeraj držali drug drugega za rep. Bili so tako jezni, da so se pognali v tek okoli drevesa in hoteli drug drugega pojesti. Tekli so vse hitreje in hitreje, dokler se niso vrteli tako hitro, da sploh nisi več mogel videti njihovih nog.

Toda pognali so se še hitreje in hitreje in hitreje, dokler se enostavno niso stopili. Vse, kar je ostalo od njih ob vznožju drevesa, je bila velika luža stopljenega masla.

Tedaj se je Črni Jumbo ravnokar vračal z dela. S sabo je nosil velik medeninast lonec in ko je videl, kaj je ostalo od vseh hudih tigrov, je rekel: "Oh, kakšno čudovito stopljeno maslo! Nesel ga bom k Črni Mumbo, da bo kaj dobrega skuhala."

In tako je vso maslo spravil v velik medeninast lonec in ga nesel domov k Črni Mumbo, da bo kaj dobrega skuhala.

Ko je Črna Mumbo videla stopljeno maslo, se je razveselila. "Zdaj," je rekla, "bomo za večerjo vsi imeli palačinke!"

In tako je vzela moko in jajca in mleko in sladkor in maslo ter pripravila velikanski krožnik čudovitih palačink. Spekla jih je v stopljenem maslu, ki so ga napravili tigri, in palačinke so bile ravno tako rumenkaste in rjavkaste kot mali tigri.

Potem so vsi sedli za mizo in jedli. Črni Mumbo je pojedel sedemindvajset palačink, Črna Jumbo jih je pospravila petinpetdeset, Mali Črni Sambo pa jih je snedel kar stodevetinšestdeset, ker je bil tako zelo lačen.