Oven je izvlekel volčjo glavo, ko je kozel rekel: "Ne, ne to! Vzemi tisto večjo!" Oven je ponovno izvlekel volčjo glavo, seveda isto kot prej, saj je bila samo ena, ampak kozel je nadaljeval: "Ne, spet si narobe vzel! Tisto zagrabi, največjo!"
Volkovi so se začudeno spogledali, misleč, da ima oven bisago polno volčjih glav. Eden od njih je takoj vstal in rekel: "No, bratje, všeč mi je v vaši družbi, ampak zdi se mi, da enolončnica preslabo vre. Samo po drva skočim." Seveda se ni imel namena vrniti v družbo tako nevarnih gostov, kot sta bila oven in kozel.
Drugi volk je ravno tako razmišljal, kako bi se izmuznil. Naposled je rekel: "Enolončnica res slabo vre, najinega brata, ki je skočil po drva, pa še vedno ni. Grem mu pomagat!" In je tudi on odšel in tudi on se ni imel namena vrniti.
Tretji volk ni dolgo ostal sam. "Le kaj delata tako dolgo," je rekel. "Grem pogledat, kaj ju zadržuje!" Vstal je in se počasi oddaljil, ko pa je bil dovolj daleč, je začel teči, kolikor hitro je mogel.
Kozel in oven sta bila navdušena. Pojedla sta enolončnico, potem pa jo tudi onadva pobrisala.
[Na začetek]
Volkovi so se začudeno spogledali, misleč, da ima oven bisago polno volčjih glav. Eden od njih je takoj vstal in rekel: "No, bratje, všeč mi je v vaši družbi, ampak zdi se mi, da enolončnica preslabo vre. Samo po drva skočim." Seveda se ni imel namena vrniti v družbo tako nevarnih gostov, kot sta bila oven in kozel.
|
stran 2 od 3 |
|
